Moje jezero številka 1000
Hodoško ali Dolensko jezero na severovzhodnem Goričkem je nastalo z zajezitvijo Dolenskega potoka za zbiranje vode za namakanje kmetijskih površin. V tem delu Slovenije ni veliko naravnih stoječih voda, zato so vodni zbiralniki, kot je Hodoško jezero, izjemnega pomena.
Jezero je izjemno pomemben habitat za vidre
Prav tu so namreč zabeležili eno največjih populacij vider v Sloveniji. Vidram v čast so postavili tudi učno pot z informacijskimi tablami in opazovalnico, na kateri lahko opazujemo vodne ptice in okoliške rastline ter seveda vidro, če imamo srečo.
Ob jezeru so našli tudi ogroženega močvirskega murnčka ter dvajset vrst kačjih pastirjev, med njimi štiri ogrožene. Ob Hodoškem jezeru je izvir čiste pitne vode.
Jezero je tudi priljubljeno mesto za turistični ribolov.
Zakaj sem izbrala to jezero? Ker je številka 1000 na seznamu Mojih jezer. To jubilejno številko sem mu nadela iz več razlogov: ker mi je dalo energije dan pred mojo kolesarsko diagonalo od Hodoša do Pirana, ker leži v Pomurju, ki mi je zelo ljuba regija, ker ima obliko kapljice, ki predstavlja tudi projekt Moja jezera in ker pooseblja Moje jezero – preprosto, neznano, umaknjeno od gneče ter z nesluteno lepoto. Je tudi najsevernejše jezero na spletni strani mojajezera.si. In na še en razlog sem se pomislila … spoznali ga boste na koncu te knjige.