Ene najosupljivejših naravnih atrakcij na svetu
Slovenske Škocjanske jame so enostavno ene izmed najbolj osupljivih naravnih atrakcij na planetu, a ni treba, da nam verjamete na besedo, saj to trditev podpira zajetna količina uradne dokumentacije. To je ena izmed le treh slovenskih lokacij, ki jih je UNESCO vpisal na seznam svetovne dediščine (na seznamu je tudi rudnik živega srebra v Idriji ter prazgodovinska kolišča Ljubljanskega Barja), pri čemer so Škocjanske jame edini slovenski naravni spomenik na tem seznamu (to odlikovanje so prejele le tri druge jame na svetu).
Območje nad jamami in v njihovi okolici je od leta 1996 zaščiten regijski park, leta 1999 pa so bile jame prepoznane kot prvo podzemno mokrišče in vpisane v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. Vsa ta pomembna odličja pa niso tisto, kar letno sem pritegne več kot 100,000 obiskovalcev, ki ne morejo verjeti svojim očem, temveč je za to odgovoren sam veličastni kraški sistem jam. Jame so bile v zapisih prvič omenjene v 2. stoletju pr. n. št., odkrili pa so jih že dolgo pred tem, saj arheološki ostanki dokazujejo, da so jih uporabljali že vsaj v 12. stoletju pr. n. št. V jamah so našli številne artefakte, predvsem orožje (osti sulic, sekire in meče) ter koščke posod in drugih domačih predmetov, ki so jih ljudje uporabljali v bronasti dobi. Morda so še zanimivejše ugotovitve, ki kažejo, da so bile jame del med-regijske mreže verskih lokacij, pri čemer naj bi nekatere dele jam uporabljali za različne verske obrede, kot so žrtvovanja in drugi rituali.
Jame so za obiskovalce uradno odprli 1. januarja 1819, leta 1890 pa so bili prepričani, da so jih že povsem raziskali, kljub temu pa so leta 1991 odkrili še nekaj neraziskanih predelov, ki so dolžino raziskanih jam povečali na 6.2 km, pri čemer si lahko javnost ogleda skoraj 3 km. Škocjanske jame je oblikovala reka Reka, ki ima približno 55 km dolgo pot po površju, preden zareže v mehek apnenec Krasa in izgine v podzemlje. Na voljo sta dva vodena ogleda jam, pri čemer prvi sledi naravnemu vhodu v jame, ki ga je rekla izdolbla v bližini naselja Škocjan. Ta ogled lahko opravite z vodičem, ali sami, popeljal pa vas bo po tistih predelih jam, kjer so odkrili mnoge izmed najpomembnejših arheoloških najdb.
Bolj priljubljen ogled se začne na drugem koncu jam, pri umetno ustvarjenem vhodu, kjer vas bo pot peljala mimo glavnih znamenitosti, vključno s Tiho jamo, do izhoda, do katerega pelje podzemni kanjon Reke, pri čemer boste prečkali vrtoglavi, 50 m visoki Cerkvenikov most. Po tej poti se lahko podate le v sklopu vodenega ogleda. Tretja opcija je Učna pot Škocjan, ki vodi okoli parka, pri čemer da poseben poudarek na floro in favno ter bogato kulturno dediščino območja. Škocjan se nahaja v bližini naselja Divača, v jugozahodni Sloveniji, tako da je enostavno dostopen z avtom (po avtocesti A1) in vlakom, pri čemer jih med Ljubljano in Divačo pelje do 16 na dan. Iz Divače vodi 3 km dolga, dobro označena pohodniška pot do Informacijskega centra v Škocjanu. Nekaj vlakov pričakajo tudi avtobusi, ki vas lahko odpeljejo do Škocjana.
Škocjan 2, Divača, +386 (0)5 70 82 110, psj.info@ psj.gov.si, www.park-skocjanske-jame.si.
English 
Slovenian