Najvišji slovenski vrh in edini narodni park
Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Pokriva 840 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 4 % površine Slovenije in naj vam povemo, kako spektakularni so ti štirje odstotki. Jugovzhodni del Alp predstavljajo Vzhodne Julijske Alpe, ki se raztezajo čez večino severozahodne Slovenije, pri čemer na severu mejijo na Avstrijo, na zahodu pa na Italijo. Dih jemajoča pokrajina parka, z nazobčanimi vrhovi, prostranimi smrekovimi gozdovi, bujnimi dolinami in harmoničnim ekosistemom je zaščitena že od leta 1924, ko so ustanovili Alpski varstveni park. Središče parka in navdih za ime je Triglav, najvišja gora v Sloveniji (2864 metrov). Gora je simbol Slovenije (upodobljena je tudi na grbu) in 26. junija 1991, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost od Jugoslavije, so tu postavili slovensko zastavo. Če goro pogledamo iz Bohinjske doline, izgleda, kot da ima tri vrhove, zato so izbrali ime Triglav. Prvi zabeleženi vzpon so leta 1778, na pobudo barona Žige Zoisa, opravili štirje domačini. Višino gore je leta 1808 prvi izmeril Valentin Stanič.
Na vrhu stoji drobna kovinska struktura imenovana Aljažev stolp. Stolp plezalcem nudi zavetje med nevihtami, imenuje pa se po Jakobu Aljažu, duhovniku, ki je leta 1895 za en sam avstro-ogrski goldinar od občine Dovje kupil ozemlje na vrhu Triglava. Med drugo svetovno vojno je imel Triglav v boju proti fašizmu izjemno simbolno vrednost za slovenski narod. Med temi težkimi boji so slovenski partizani redno nosili triglavke, značilna trikotna pokrivala. Ko se je iz pepela druge svetovne vojne oblikovala Jugoslavija, je bil Triglav njen najvišji vrh. Gora ima za Slovenijo tudi neizmeren kulturni pomen. Prvi celovečerec v slovenskem jeziku pripoveduje zgodbo skupine študentov, ki se poskuša povzpeti na Triglav.
Odkrijte več idej kam na izlet po Sloveniji tukaj
Obiščite jezera v Sloveniji tukaj
PRVI VZPON NA TRIGLAV
Leta 2018 so obeležili 240. obletnico prvega potrjenega vzpona na vrh Triglava. Vzpon je trajal tri dni, 26. avgusta 1778 pa so se štirje pogumni možje; Luka Korošec, Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, zapisali v zgodovino. Pravijo, da mora vsak pravi Slovenec vsaj enkrat v življenju na Triglav. Če ste dovolj pogumni in v dovolj dobri kondiciji, greste lahko po stopinjah teh štirih neustrašnih raziskovalcev in se sami preizkusite v tem izzivu. Na voljo so številni vodeni vzponi, pri čemer večina vključuje postanek čez noč – enodnevne ponudbe so primerne le za izkušene pohodnike. Ko dosežete vrh, se lahko postavite ob Aljažev stolp in se nagradite z veličastnim razgledom na Julijske Alpe in sosednje države. Alpinistični duhovnik Jakob Aljaž je leta 1895 s pomočjo štirih delavcev na vrh prinesel železo in kovinske dele iz cinkane pločevine, kjer so potem sami postavili stolp.
PRILJUBLJENE SPREHAJALNE POTI
Kot se spodobi za park takšne velikosti, ni ne konca ne kraja stezam in potem, ki kar čakajo, da jih v toplejših mesecih raziščete. Med bolj priljubljenimi in daljšimi potmi je 12 km dolga Pot Triglavske Bistrice, ki poteka ob reki do doline Vrata. Če si želite le pretegniti noge, se lahko odločite za Učno pot Goreljek, ki je odlična za družine, ali tiste, ki niste navajeni dolgih sprehodov, saj je dolga le kakšen kilometer. Pot obkroži šotno barje Goreljek in je priljubljena med šolskimi otroki, saj lahko opazujejo floro in favno, na informacijskih tablah, ki stojijo ob poti, pa si lahko preberejo več o samem barju.
English 
Slovenian