![\"Lakes](\"https:\/\/the-slovenia.com\/wp-content\/uploads\/2020\/06\/slovenia.lake_.banner-1-1-1024x287.jpg\")
<\/a><\/figure>Ta zaspana provinca ima unikatno zgodovino, ki se je za\u010dela v 14. stoletju, ko so jo postavili nem\u0161ki govorci, danes pa predstavlja dobro za\u010detno to\u010dko za raziskovanje okolice. Mesto ima nekoliko kraljevski pridih, za kar je odgovoren vpliv secesionisti\u010dne arhitekture, ob glavni cesti pa se nahajajo raznolike stare vile. Najbolj impresivna stavba je neoromanska cerkev sv. Jerneja, ki so jo postavili na za\u010detku 20. stoletja, po njenih zvonikih pa se lahko brez te\u017eav orientiramo, saj sta vidna s katerekoli to\u010dke v mestu. Ko\u010devje se pona\u0161a z ve\u010d dobrimi restavracijami in kavarnami, v okolici pa si lahko ogledate \u0161tevilne znamenitosti ter se udele\u017eite raznoraznih aktivnosti, vklju\u010dno z obiskom \u010dudovitega jezera, ribnika, obnovljenega vodnjaka in sprehajanjem \u010dez kilometre gozdov.
<\/p>
Odkrijte ve\u010d idej kam na izlet po Sloveniji tukaj<\/a><\/strong> <\/h2>POKRAJINSKI MUZEJ KO\u010cEVJE<\/strong><\/p>Muzej se nahaja v stavbi, kjer je leta 1943 prvi\u010d zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, in \u017ee od leta 1960 predstavlja dedi\u0161\u010dino tega obmo\u010dja. V muzeju se nahajata dve stalni razstavi: prva je zbirka risb Ko\u010devske regije Bo\u017eidarja Jakca, ki veljajo za pomembno kulturno dedi\u0161\u010dino nem\u0161kega prebivalstva, ki je tu v\u010dasih \u017eivelo, druga pa je posve\u010dena slovenski narodnosti in njeni zasnovi, ‘Od ideje do dr\u017eave’. V naprej se lahko dogovorite tudi za obisk muzeja izven uradnih ur, pri \u010demer vas bo naokrog popeljal nem\u0161ko ali angle\u0161ko govore\u010di vodi\u010d (\u010de se za obisk dogovorite vsaj en teden vnaprej).<\/p>
Pre\u0161ernova 11, +386 (0)1 895 03 03, +386 (0)51 26 99 72, muzej@pmk-kocevje.si, www.pmk-kocevje.si<\/a><\/strong>.\u00a0
<\/p>KO\u010cEVSKO JEZERO<\/strong><\/p>Po zaprtju premogovnika v poznih 1970ih je tu nepri\u010dakovano nastalo jezero, kar je ena od prednosti industrije, o kateri se ne govori veliko. Tok vode, ki so ga neko\u010d uporabljali za \u010di\u0161\u010denje premoga, je poplavil rudnik in posledi\u010dno ustvaril cveto\u010d ekosistem in zelo priljubljen kraj za rekreacijo. Tu gnezdi 64 vrst ptic (pri \u010demer jih je 15 na rde\u010dem seznamu ogro\u017eenih vrst), saj jezero pre\u010dka ogromno migracijskih poti od Severne Evrope do Afrike. Okrog jezera leta 15 vrst ka\u010djega pastirja, bregovi pa se bohotijo z bujno floro. Ljudje tu poleti plavajo in pozimi drsajo (\u010de je dovolj ledu), tisti, ki bi raje ostali na trdnih tleh pa se lahko okoli jezera odpravite po 3km dolgi u\u010dni poti z informativnimi tablami. Jezero omogo\u010da tudi druge aktivnosti, kot je ribolov, kjer lahko ribi\u010di ujamejo some in krape spodobne velikosti pa tudi \u0161\u010duke, linje, smu\u010de, klene in rde\u010deperke. Ribolovne dovolilnice lahko pridobite v lokalnem turisti\u010dno informacijskem centru ter baru Ribi\u010d. Najamete lahko tudi majhne jadrnice, Potaplja\u0161ko dru\u0161tvo Ponirek pa ponuja vodene oglede sveta, ki se skriva pod povr\u0161jem jezera. Ta podvodna pustolov\u0161\u010dina je primerna tako za za\u010detnike kot tudi bolj izku\u0161ene potaplja\u010de.
<\/p>
Obi\u0161\u010dite jezera v Sloveniji tukaj<\/a><\/strong> <\/h2>![\"\"](\"https:\/\/the-slovenia.com\/wp-content\/uploads\/2020\/07\/F010719-kocevje_pomlad_jost_gantar-photo-s.jpg\")
<\/figure>BUNKER \u0160KRILJ<\/strong><\/p>Ta skrivni bunker je bil zgrajen med letoma 1953 in 1957, sestavljen pa je iz 500 metrskega hodnika ter \u0161estih sob. Nahaja se 80 metrov pod zemljo, v njem pa bi lahko na varnem pre\u017eiveli do tri mesece, zahvaljujo\u010d jeklenim vhodnim vratom, ki tehtajo 5 ton, pol metra debelim betonskim zidovom, dvema generatorjema in lastnim vnosom vode. Bunker je deloval kot telekomunikacijski center, postavili pa so ga nekaj kilometrov stran od bunkerja v Gotenici, da bi ga bilo te\u017eje odkriti. V primeru napada Sovjetov, bi se sem umaknila slovenska vlada. Voja\u0161ko obmo\u010dje v okolici Ko\u010devske reke skriva mnoge skrivnosti, o katerih se \u017ee leta \u0161epetajo zgodbe, vklju\u010dno o obstoju bunkerja \u0160krilj. Ve\u010d kot 60 let je ostal skrivnost, potem pa so ga odprli za javnost, kar je mo\u010dno pove\u010dalo interes za okolico. Ogledi so mo\u017eni od ponedeljka do sobote, po predhodnem dogovoru<\/p>
TIC Ko\u010devska Reka, Ko\u010devska Reka 5, +386 (0)59 959 204, bunker.skrilj@kocevsko.com, www.kocevsko.com<\/a><\/strong>.\u00a0
<\/p>RO\u0160KA PE\u0160POT<\/strong><\/p>Pohodni\u0161tvo po ko\u010devskih gozdovih, po katerih so zaradi unikatne in turbulentne zgodovine razpr\u0161ene stare zapu\u0161\u010dene vasi, je odli\u010den na\u010din za raziskovanje ter telovadbo v enem. Ro\u0161ka pe\u0161pot vodi \u010dez mogo\u010dne gozdove Ko\u010devskega Roga. Pot za\u010dnite pri slikovitem Ko\u010devskem jezeru, potem oznaki medvedje \u0161ape sledite mimo \u017deljnskih jam in na obrobju vasi vstopite v gozd. Pot potem vodi \u010dez zapu\u0161\u010deno in razpadajo\u010do vas Ko\u010devar ter mimo sistema gozdnih tirnic, ki so jih neko\u010d uporabljali za transport lesa. Pe\u0161pot se ustavi tudi pri eni najdebelej\u0161ih jelk v Sloveniji. Pot ponuja spokoj in izziv za pohodnike, ki \u017eelijo preizkusiti meje svoje fizi\u010dne zmogljivosti ter pove\u010dati svojo vzdr\u017eljivost. <\/p>
TIC Ko\u010devsko, Ljubljanska cesta 4, info@kocevsko.com, www.kocevsko.com<\/a><\/strong>.\u00a0
<\/p>OPAZOVANJE MEDVEDOV<\/strong><\/p>V zadnjih letih je postalo opazovanje medvedov vse bolj priljubljeno. \u0160tevilo medvedov se po celi dr\u017eavi pove\u010duje, tako da se 90 % turistov uspe z izleta vrniti z vsaj nekaj zapomnljivimi fotografijami, ki jih lahko dodajo v svojo dopustni\u0161ko zbirko. V Ko\u010devski regiji se lahko za izlet dogovorite v Kulturno turisti\u010dnem centru Lo\u0161ki Potok, kjer jih organizirajo \u017ee od leta 2015. Obiskovalce v majhnih skupinah do \u0161est ljudi popeljejo do opazovalnice v gozdu, ki stoji na varni in spo\u0161tljivi razdalji od medvedov. Avtomatizirane hranilnice na tla posipajo hrano, kar medvede spodbuja k vra\u010danju, brez stika z ljudmi.
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
De\u017eela medvedov Ko\u010devje je po povr\u0161ini najve\u010dja ob\u010dina v Sloveniji, saj skupno pokriva 564 km2, v njej pa \u017eivi pribli\u017eno 17,000 prebivalcev. Ko\u010devsko je eden najbolje ohranjenih naravnih delov Slovenije in celotne Srednje Evrope, pri \u010demer gozdovi pokrivajo pribli\u017eno 90 % povr\u0161ine. \u010ce \u017eelite izkusiti to neokrnjeno naravo, se odpravite po eni izmed dobro ozna\u010denih …<\/p>\n
Muzej se nahaja v stavbi, kjer je leta 1943 prvi\u010d zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, in \u017ee od leta 1960 predstavlja dedi\u0161\u010dino tega obmo\u010dja. V muzeju se nahajata dve stalni razstavi: prva je zbirka risb Ko\u010devske regije Bo\u017eidarja Jakca, ki veljajo za pomembno kulturno dedi\u0161\u010dino nem\u0161kega prebivalstva, ki je tu v\u010dasih \u017eivelo, druga pa je posve\u010dena slovenski narodnosti in njeni zasnovi, ‘Od ideje do dr\u017eave’. V naprej se lahko dogovorite tudi za obisk muzeja izven uradnih ur, pri \u010demer vas bo naokrog popeljal nem\u0161ko ali angle\u0161ko govore\u010di vodi\u010d (\u010de se za obisk dogovorite vsaj en teden vnaprej).<\/p>
Pre\u0161ernova 11, +386 (0)1 895 03 03, +386 (0)51 26 99 72, muzej@pmk-kocevje.si, www.pmk-kocevje.si<\/a><\/strong>.\u00a0 KO\u010cEVSKO JEZERO<\/strong><\/p> Po zaprtju premogovnika v poznih 1970ih je tu nepri\u010dakovano nastalo jezero, kar je ena od prednosti industrije, o kateri se ne govori veliko. Tok vode, ki so ga neko\u010d uporabljali za \u010di\u0161\u010denje premoga, je poplavil rudnik in posledi\u010dno ustvaril cveto\u010d ekosistem in zelo priljubljen kraj za rekreacijo. Tu gnezdi 64 vrst ptic (pri \u010demer jih je 15 na rde\u010dem seznamu ogro\u017eenih vrst), saj jezero pre\u010dka ogromno migracijskih poti od Severne Evrope do Afrike. Okrog jezera leta 15 vrst ka\u010djega pastirja, bregovi pa se bohotijo z bujno floro. Ljudje tu poleti plavajo in pozimi drsajo (\u010de je dovolj ledu), tisti, ki bi raje ostali na trdnih tleh pa se lahko okoli jezera odpravite po 3km dolgi u\u010dni poti z informativnimi tablami. Jezero omogo\u010da tudi druge aktivnosti, kot je ribolov, kjer lahko ribi\u010di ujamejo some in krape spodobne velikosti pa tudi \u0161\u010duke, linje, smu\u010de, klene in rde\u010deperke. Ribolovne dovolilnice lahko pridobite v lokalnem turisti\u010dno informacijskem centru ter baru Ribi\u010d. Najamete lahko tudi majhne jadrnice, Potaplja\u0161ko dru\u0161tvo Ponirek pa ponuja vodene oglede sveta, ki se skriva pod povr\u0161jem jezera. Ta podvodna pustolov\u0161\u010dina je primerna tako za za\u010detnike kot tudi bolj izku\u0161ene potaplja\u010de. BUNKER \u0160KRILJ<\/strong><\/p> Ta skrivni bunker je bil zgrajen med letoma 1953 in 1957, sestavljen pa je iz 500 metrskega hodnika ter \u0161estih sob. Nahaja se 80 metrov pod zemljo, v njem pa bi lahko na varnem pre\u017eiveli do tri mesece, zahvaljujo\u010d jeklenim vhodnim vratom, ki tehtajo 5 ton, pol metra debelim betonskim zidovom, dvema generatorjema in lastnim vnosom vode. Bunker je deloval kot telekomunikacijski center, postavili pa so ga nekaj kilometrov stran od bunkerja v Gotenici, da bi ga bilo te\u017eje odkriti. V primeru napada Sovjetov, bi se sem umaknila slovenska vlada. Voja\u0161ko obmo\u010dje v okolici Ko\u010devske reke skriva mnoge skrivnosti, o katerih se \u017ee leta \u0161epetajo zgodbe, vklju\u010dno o obstoju bunkerja \u0160krilj. Ve\u010d kot 60 let je ostal skrivnost, potem pa so ga odprli za javnost, kar je mo\u010dno pove\u010dalo interes za okolico. Ogledi so mo\u017eni od ponedeljka do sobote, po predhodnem dogovoru<\/p> TIC Ko\u010devska Reka, Ko\u010devska Reka 5, +386 (0)59 959 204, bunker.skrilj@kocevsko.com, www.kocevsko.com<\/a><\/strong>.\u00a0 RO\u0160KA PE\u0160POT<\/strong><\/p> Pohodni\u0161tvo po ko\u010devskih gozdovih, po katerih so zaradi unikatne in turbulentne zgodovine razpr\u0161ene stare zapu\u0161\u010dene vasi, je odli\u010den na\u010din za raziskovanje ter telovadbo v enem. Ro\u0161ka pe\u0161pot vodi \u010dez mogo\u010dne gozdove Ko\u010devskega Roga. Pot za\u010dnite pri slikovitem Ko\u010devskem jezeru, potem oznaki medvedje \u0161ape sledite mimo \u017deljnskih jam in na obrobju vasi vstopite v gozd. Pot potem vodi \u010dez zapu\u0161\u010deno in razpadajo\u010do vas Ko\u010devar ter mimo sistema gozdnih tirnic, ki so jih neko\u010d uporabljali za transport lesa. Pe\u0161pot se ustavi tudi pri eni najdebelej\u0161ih jelk v Sloveniji. Pot ponuja spokoj in izziv za pohodnike, ki \u017eelijo preizkusiti meje svoje fizi\u010dne zmogljivosti ter pove\u010dati svojo vzdr\u017eljivost. <\/p> TIC Ko\u010devsko, Ljubljanska cesta 4, info@kocevsko.com, www.kocevsko.com<\/a><\/strong>.\u00a0 OPAZOVANJE MEDVEDOV<\/strong><\/p> V zadnjih letih je postalo opazovanje medvedov vse bolj priljubljeno. \u0160tevilo medvedov se po celi dr\u017eavi pove\u010duje, tako da se 90 % turistov uspe z izleta vrniti z vsaj nekaj zapomnljivimi fotografijami, ki jih lahko dodajo v svojo dopustni\u0161ko zbirko. V Ko\u010devski regiji se lahko za izlet dogovorite v Kulturno turisti\u010dnem centru Lo\u0161ki Potok, kjer jih organizirajo \u017ee od leta 2015. Obiskovalce v majhnih skupinah do \u0161est ljudi popeljejo do opazovalnice v gozdu, ki stoji na varni in spo\u0161tljivi razdalji od medvedov. Avtomatizirane hranilnice na tla posipajo hrano, kar medvede spodbuja k vra\u010danju, brez stika z ljudmi. De\u017eela medvedov Ko\u010devje je po povr\u0161ini najve\u010dja ob\u010dina v Sloveniji, saj skupno pokriva 564 km2, v njej pa \u017eivi pribli\u017eno 17,000 prebivalcev. Ko\u010devsko je eden najbolje ohranjenih naravnih delov Slovenije in celotne Srednje Evrope, pri \u010demer gozdovi pokrivajo pribli\u017eno 90 % povr\u0161ine. \u010ce \u017eelite izkusiti to neokrnjeno naravo, se odpravite po eni izmed dobro ozna\u010denih …<\/p>\n
<\/p>
<\/p> Obi\u0161\u010dite jezera v Sloveniji tukaj<\/a><\/strong> <\/h2>
<\/figure>
<\/p>
<\/p>
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"