{"id":37896,"date":"2020-06-21T07:14:00","date_gmt":"2020-06-21T05:14:00","guid":{"rendered":"https:\/\/the-slovenia.com\/?p=37896"},"modified":"2020-06-21T07:14:00","modified_gmt":"2020-06-21T05:14:00","slug":"kam-na-izlet-zalec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/2020\/06\/21\/kam-na-izlet-zalec\/","title":{"rendered":"Kam na izlet? \u017dalec"},"content":{"rendered":"

De\u017eela zelenega zlata<\/strong><\/h2>

\u017dalec je najve\u010dje mesto v Spodnji Savinjski dolini zahodno od Celja. V zgodovinskih zapisih se je prvi\u010d pojavil nekje v poznem 12. stoletju, pribli\u017eno stoletje kasneje pa je pridobil pravice trga. Obdobje renesanse je bilo za \u017dalec te\u017eavno, saj je bil pogosto tar\u010da tur\u0161kih vpadov, do poznega 17. stoletja pa se je uveljavil kot delovna kmetijska skupnost in ena od mnogih postojank na poti z Dunaja do Trsta. Usodo mesta so za vedno spremenila zadnja leta 19. stoletja. <\/p>

\"\"<\/a><\/figure>

Zgodba \u017dalca je klasi\u010den primer priljubljenega pregovora med sodobnimi managerji, ki pravi, da ni problemov, temve\u010d so le prilo\u017enosti. Ko je v sredini 1870ih bolezen uni\u010dila ve\u010dino polj\u0161\u010din v regiji, je lokalni plemi\u010d in rezident gra\u0161\u010dine Novo Celje, Janez Hausenbichler predlagal, naj ne posadijo spet enakih nizko donosnih polj\u0161\u010din, temve\u010d raje sadike slovitega w\u00fcrttember\u0161kega hmelja, ki se jih je med svojim zadnjim obiskom Nem\u010dije po \u010distem naklju\u010dju spomnil pretihotapiti domov. Kmetje so se strinjali in izkazalo se je, da ima dolina popolno podnebje za gojenje hmelja. Ostalo, kot pravijo, pa je zgodovina.
<\/p>

Odkrijte ve\u010d idej kam na izlet po Sloveniji tukaj <\/a><\/strong><\/h2>

Obi\u0161\u010dite jezera v Sloveniji tukaj <\/strong><\/a><\/h2>

EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE<\/a><\/strong><\/p>

Spodnja Savinjska dolina je znana tudi kot Dolina zelenega zlata, saj velja za eno vodilnih regij pridelave hmelja na svetu. Od leta 2009 se tu nahaja eden najbolje organiziranih, informativnih in zanimivih muzejev hmeljarstva. Prostore ima v stavbi, kjer so neko\u010d su\u0161ili sve\u017ee obrani hmelj, zato so ve\u010dino stavbe enostavno prenovili in jo spremenili v del razstave. Ohranili so velike sobe s tlemi iz staranega lesa, navpi\u010dni ja\u0161ek v katerem se je su\u0161il hmelj in velike pe\u010di. Posamezne razstave zdru\u017eujejo etnolo\u0161ke zbirke, zgodovinsko dokumentacijo in interaktivne elemente, ki obiskovalce skupaj popeljejo skozi zgodbo hmelja, tako v Savinjski regiji kot na splo\u0161no. Za nas je bil vrhunec obiska kratka video predstavitev v zgornjem nadstropju. Ne \u017eelimo ustvariti nerealnih pri\u010dakovanj, ampak izmed ne\u0161teto muzejskih filmov in predstavitev, ki smo si jih tekom let ogledali, je bil ta nedvomno dale\u010d najbolj zabaven. Film predstavlja resni\u010den novinarski prispevek iz zgodnjih 1960ih, ki so ga pridobili iz arhivov RTV Slovenija. Glasba, humor in komentar so enostavno popolni, obenem pa se boste \u0161e nekaj nau\u010dili o zgodovini gojenja in obiranja hmelja v regiji. Voden ogled se zaklju\u010di v pritli\u010dni sobi za degustacije, kjer boste lahko poskusili vr\u010dek hi\u0161nega piva Kukca. Pivo je poimenovano po legendarnem Simonu Kukcu iz \u017dalca, ki je konec 19. stoletja kupil in mo\u010dno raz\u0161iril proizvodnjo slovenske Pivovarne La\u0161ko.<\/p>

Cesta \u017dalskega tabora 2, +386 (0)3 571 80 21, ekomuzej@siol.net, www.ekomuzej-hmelj.si. 
<\/p>

\"\"<\/figure>

SAVINOVA HI\u0160A<\/a><\/strong><\/p>

Rojstna hi\u0161a Rista Savina (1859-1948) predstavlja kulturno (in geografsko) srce \u017dalca ter najbolj smiselno za\u010detno to\u010dko obiska mesta. Savin, rojen kot Friderik \u0160irca, je bil odlikovan \u010dastnik v avstroogrski vojski in dovr\u0161en skladatelj. Kljub temu, da se je za\u010del \u017ee v zgodnjih letih aktivno zanimati za glasbo, se je po kon\u010dani \u0161oli pridru\u017eil vojski. Tekom dolge in uspe\u0161ne voja\u0161ke kariere je bil name\u0161\u010den v razli\u010dnih mestih cesarstva (Dunaj, Sarajevo in Praga), kjer je bil dele\u017een neuradne izobrazbe o velikih glasbenih gibanjih tistega \u010dasa. Ob\u010dasno je tudi sam nastopal v javnosti, in sicer kot pianist ali pevec. Po prvi svetovni vojni se je upokojil s \u010dinom generalmajorja in se vrnil v \u017dalec, kjer se je ponovno za\u010del redno ukvarjati z glasbo (in se poro\u010dil s precej mlaj\u0161o \u017eensko). V prvem nadstropju se nahaja zbirka Savinovih osebnih predmetov, vklju\u010dno s pohi\u0161tvom, fotografijami, umetni\u0161kimi deli, voja\u0161kimi odlikovanji, notami in drugimi spomini, galerija, posve\u010dena delom priznane slovenske slikarke Jelice \u017du\u017ee ter prenovljena galerija Savinjskih likovnikov. V pritli\u010dju lahko obi\u0161\u010dete prostore Turisti\u010dno informacijskega centra, ki je dobro zalo\u017een z informacijami o \u017dalcu in ostalih petih ob\u010dinah, ki sestavljajo Spodnjo Savinjsko dolino. Poleti se na dvori\u0161\u010du za stavbo ob ve\u010derih pogosto odvijajo koncerti in drugi dogodki.<\/p>

\u0160landrov trg 25, +386 (0)3 710 04 34, zkst.tic@siol.net, www.turizem-zalec.si. 
<\/p>

FONTANA PIV ZELENO ZLATO<\/a><\/strong><\/p>

Konec leta 2016 se je \u017dalec zna\u0161el v sredi\u0161\u010du mednarodnih medijskih \u017earometov, ko so v parku v mestnem sredi\u0161\u010du odprli prvo ‘fontano piva’ na svetu. To je primeren objekt za mesto s tako dolgoletno in barvito dedi\u0161\u010dino hmeljarstva in pivovarstva. Po ve\u010d letih razprav in na\u010drtovanja so se odlo\u010dili za zasnovo, ki predstavlja simbolno hmeljsko kobulo, izra\u017eeno v dveh zelenih polkrogih oz. fontanah, eno pivsko in eno vodno. To sicer ni fontana v tradicionalnem smislu, kjer teko\u010dina prosto \u0161prica v zrak (to bi bilo lahko nevarno in najverjetneje protizakonito), temve\u010d neke vrste samopostre\u017eni bar, ki je hkrati zanimiva javna umetnina. Kako pa poteka to\u010denje? Obiskovalci lahko kupijo spominske pivske vr\u010dke, ki jih je oblikoval priznan slovenski umetnik Oskar Kogoj in potem pri pipah izberejo do \u0161est 100ml vzorcev lokalnih piv, ki jih \u017eelijo poskusiti. Za podrobnosti poskrbi napredna tehnologija, saj je vsak vr\u010dek opremljen z mikro\u010dipom, ki opravi vse potrebne izra\u010dune. Pivski vr\u010dki so naprodaj v bli\u017enji trgovini, Turisti\u010dno informacijskem centru in Ekomuzeju. <\/p>

Savinjska cesta 11, www.beerfountain.eu. 
<\/p>

RIMSKA NEKROPOLA<\/a><\/strong><\/p>

Celo v mestu, ki se pona\u0161a s tako bogato zgodovino, je rimska nekropola nekaj posebnega. Nih\u010de ni vedel, da se tu nahaja nekropola, dokler niso leta 1952 med delom v sadovnjaku po slu\u010daju odkrili kipa sede\u010de \u017eenske. Takoj je postalo jasno, da so na\u0161li nekaj posebnega, zato so izkopavanja, ki so trajala do leta 1956 prevzeli strokovnjaki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Pokrajinskega muzeja Celje in Univerze v Ljubljani. Leta 1960 so odprli arheolo\u0161ki park s \u0161tirimi popolnoma ohranjenimi grobnicami in mnogimi majhnimi nagrobniki. Ta nekropola danes velja za eno najpomembnej\u0161ih nahajali\u0161\u010d rimskih ostankov v Sloveniji in Srednji Evropi. Najve\u010dja grobnica je 8 m visoka Spektacijeva grobnica, ki si jo je dal zgraditi Gaj Spektacij Finit, \u017eupan Celeie, v njej pa so verjetno pokopali tudi njegovo \u017eeno in sina. Grobnico so najverjetneje zgradili med letoma 161 in 211, na strehi pa je upodobljena Meduzina glava, ki varuje pokopano dru\u017eino. <\/p>

\"\"<\/figure>

Med najbolj \u010dudovitimi je zagotovo grobnica Enijcev, ki izgleda kot majhna kapela, na podlagi kipov in reliefov pa sklepajo, da je bila zgrajena okoli leta 138. Relief na sprednji strani \u017eare upodablja gr\u0161kega boga Zevsa. Nekropola je prvotno za\u010dela rasti pred pribli\u017eno 2,000 leti, ob pomembni rimski cesti, ki je potekala skozi \u0160empeter in povezovala ve\u010d rimskih mest. V bli\u017eini so \u017eiveli mnogi pomembni Rimljani in nekateri so bili v nekropoli tudi pokopani. Med izkopavanji so odkrili tudi del pokopali\u0161\u010da, ki je potonil v \u010dasu velike poplave v 3. stoletju. Grobnice, ki so bile najbli\u017eje reki, so padle v vodo, kasneje pa jih je re\u010dni pesek prekril in s tem tudi pomagal tako dobro ohraniti.<\/p>

\u0160empeter, +386 3 70 02 056, info@td-sempeter.si, www.td-sempeter.si. 
<\/p>

RIBNIK VRBJE<\/strong><\/p>

To zavarovano obmo\u010dje je zato\u010di\u0161\u010de za ptice in obenem izvrstna lokacija za opazovanje le-teh, saj lahko tu najdemo ve\u010d kot 170 razli\u010dnih vrst. Ob ribniku Vrbje bi lahko brez te\u017eav pre\u017eiveli kar nekaj spro\u0161\u010dujo\u010dih uric in spokojno opazovali oblake. \u010ce \u017eelite, pa ste lahko tudi bolj aktivni. Otroci lahko jezdijo konje, pot okoli ribnika pa je izredno priljubljena med teka\u010di. Obmo\u010dje meri dobrih 13 hektarjev, v ribniku pa poteka vzreja toplovodnih vrst rib. Okoli ribnika si lahko ogledate lesene skulpture, ki jih je ustvaril lokalni umetnik Vinko Kova\u010dec. Obi\u0161\u010dete pa lahko tudi informacijski center, ki je odprt od pomladi do jeseni in ponuja bogat program otro\u0161kih in pou\u010dnih delavnic. Tu lahko dobite tudi turisti\u010dne bro\u0161ure, ali si izposodite palice za nordijsko hojo. Ribnik in park lahko razi\u0161\u010dete sami, ali v sklopu vodenega ogleda. \u010ce vnaprej pokli\u010dete Turisti\u010dno informacijski center \u017dalec, vam lahko priskrbijo lokalnega turisti\u010dnega vodi\u010da. 
<\/p>

JAMA PEKEL<\/a><\/strong><\/p>

Izmed vseh \u0161tevilnih slovenskih jam, ki so odprte za javnost, jama Pekel verjetno ponuja najve\u010d za ceno vstopnice, obenem pa se pona\u0161a \u0161e z enim najbolj\u0161ih imen na svetu. A ne skrbite, ime je dobila zaradi pare, ki se iz nje kadi pozimi, ko zunanja temperatura postane ni\u017eja od konstantne temperature v jami. V njej nekoliko ironi\u010dno prebiva tudi izredno redka vrsta slepega hro\u0161\u010da, ki so ga v 1930ih poimenovali po Hitlerju. Voden ogled traja pribli\u017eno eno uro in od za\u010detka do konca pokrije okoli 1,200 m, kar vklju\u010duje vzpon iz spodnjega ‘vodnega’ dela jame do zgornjega ‘suhega’ dela. Nekateri deli poti so izredno ozki, po mo\u010dnem de\u017eevju pa lahko postanejo spolzki, zato priporo\u010damo primerno obutev. Po poti si boste lahko ogledali izjemno raznolik nabor stalaktitov in stalagmitov (pri \u010demer nekateri spominjajo na \u017eivali, ljudi in mejno neprimerne dele telesa, ki vam jih bo vodi\u010d morda izpostavil) in nekaj velikih rovov. Nam se je zdel najzanimivej\u0161i tihi rov, kjer se ne sli\u0161i niti vode iz drugih delov jame ter 4 m visok slap, ki velja za najvi\u0161ji podzemni slap v Sloveniji, za javnost pa so ga odprli \u0161ele leta 1997.<\/p>

+386 (0)3 57 02 138, www.td-sempeter.si. 
<\/p>

\"\"<\/figure>

TURISTI\u010cNO INFORMACIJSKI CENTER<\/a><\/strong><\/p>

Turisti\u010dno informacijski center \u017dalec se nahaja v sredi\u0161\u010du mesta, v pritli\u010dju Savinove hi\u0161e. Poleg kupov promocijskih materialov in zemljevidov vseh \u0161estih ob\u010din Spodnje Savinjske doline lahko tu najdete tudi razstavljena dela Oskarja Kogoja, med katerimi jih je nekaj tudi naprodaj. Tu lahko najenostavneje kupite tudi vstopnice za lokalne dogodke, ali si izposodite kolesa za dnevno vo\u017enjo.<\/p>

\u0160landrov trg 25, +386 (0)3 710 04 34, zkst.tic@siol.net, www.zkst-zalec.si. 
<\/p>

\u017dALEC V \u0160TEVILKAH<\/strong>\u0160tevilo prebivalcev (ob\u010dina): 21340 <\/strong>\u0160tevilo prebivalcev (mesto): 4.878 <\/strong>Velikost: 117.1 km2 <\/sup><\/strong>Ob\u010dinski praznik: 6. september <\/strong>Po\u0161tna \u0161tevilka: 3310 <\/strong>Poznan po: Fontani piv Zeleno zlato<\/strong><\/p>

<\/div>\"Knjiga

Knjiga The Slovenia Lakes<\/h2>

Knjiga z naslovom\u00a0The Slovenia Lakes<\/strong> je najlep\u0161a in najizvirnej\u0161a oda jezerom Slovenije.\u00a0Besedilo je v slovenskem in angle\u0161kem jeziku. <\/strong>V knjigi najdete izbrana jezera v vseh oblikah, ki jih mora obiskati vsak Slovenec.<\/p>\n<\/div>

€<\/span>39.99<\/span><\/div>
\n
Shop now<\/a><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

De\u017eela zelenega zlata \u017dalec je najve\u010dje mesto v Spodnji Savinjski dolini zahodno od Celja. V zgodovinskih zapisih se je prvi\u010d pojavil nekje v poznem 12. stoletju, pribli\u017eno stoletje kasneje pa je pridobil pravice trga. Obdobje renesanse je bilo za \u017dalec te\u017eavno, saj je bil pogosto tar\u010da tur\u0161kih vpadov, do poznega 17. stoletja pa se je …<\/p>\n

Kam na izlet? \u017dalec<\/span> Read More »<\/a><\/p>\n

<\/a><\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":37897,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pgc_meta":"","_uag_custom_page_level_css":"","_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[156,144,147,143],"tags":[153],"class_list":["post-37896","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-best-of-slovenia-sl","category-cudesa","category-slovenija","category-slovenska-cudesa","tag-kam-na-izlet"],"uagb_featured_image_src":{"full":false,"thumbnail":false,"medium":false,"medium_large":false,"large":false,"1536x1536":false,"2048x2048":false,"trp-custom-language-flag":false,"woocommerce_thumbnail":false,"woocommerce_single":false,"woocommerce_gallery_thumbnail":false},"uagb_author_info":{"display_name":"adminslowonder","author_link":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/author\/adminslowonder\/"},"uagb_comment_info":0,"uagb_excerpt":"De\u017eela zelenega zlata \u017dalec je najve\u010dje mesto v Spodnji Savinjski dolini zahodno od Celja. V zgodovinskih zapisih se je prvi\u010d pojavil nekje v poznem 12. stoletju, pribli\u017eno stoletje kasneje pa je pridobil pravice trga. Obdobje renesanse je bilo za \u017dalec te\u017eavno, saj je bil pogosto tar\u010da tur\u0161kih vpadov, do poznega 17. stoletja pa se je…","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37896","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=37896"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37896\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=37896"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=37896"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sloveniawonders.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=37896"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}